Nasveti za ptice

Splošno o pticah

Na svetu danes živi okrog 8600 vrst in naseljujejo vse predele zemlje. Samo nekaj vrst pa je človek udomačil in jih goji v ujetništvu, ter predstavljajo delček narave v našem domu. Na srečo se vedno več ptic goji v kletkah, ter se jih tako vedno manj lovi v naravi.

Glavna lastnost ptic je, da imajo telo pokrito s perjem in z nekaj izjemami, lahko letajo. Razmnožujejo se z jajci iz katerih se izvalijo mladiči, ki so lahko goli, slepi in nebogljeni (ptice pevke…), ali pa že takoj po izvalitvi tekajo naokrog (race, kokoši…).

Pri nas se v ujetništvu goji malo ptic, glavni predstavniki so kanarčki, papige in eksotične ptice.

Glavne vrste so:
  • kanarčki: ki so lahko pevci, barvasti ali pa postavni
  • papige: skobčevke, nimfe, agapornisi, srednje papige (rozele, aleksandri in druge), večje papige (are, kakaduji, jakoji, amazonke)
  • eksotične ptice: avstralske zebrice, japonski galebčki, riževci, amadine

 

Nastanitev

Glavni prostori za nastanitev ptic so kletke, voljere in stojala. Velikost in oblika prostora se seveda prilagaja vrsti in velikosti ptice in naj bo čim večja. Papige, ki veliko plezajo imajo lahko bolj pokončne kletke, kanarčki, kot letalci pa potrebujejo daljše kletke, v katerih se lahko preletajo. Zelo dobro je, če imamo ptico udomačeno do te mere, da jo lahko izpustimo in se prosto preletava po stanovanju, ob čemer pa moramo zapreti okna in jih zastreti z zavesami, da se ptice vanje ne zaletijo in poškodujejo ali pobegnejo.

V kletkah morajo biti palice, po katerih ptice skačejo, najboljše so lesene, ki jih lahko zamenjamo ali pa veje po katerih papige plezajo.

Če se bomo ukvarjali s parjenjem ptic, potem mora biti kletka kar se da velika, vanjo pa moramo namestiti primerno gnezdo. Za kanarčke je gnezdo odprto v katero samica nanese material kot je tkanina in rastlinske dlake. Papige pa imajo gnezdo v lesenih zabojčkih z luknjo za vhod, kar predstavlja deblo v naravi. Ptice moramo zavarovati pred prepihom in prehitrimi temperaturnimi spremembami, morajo imeti tudi možnost umika iz direktne sončne svetlobe.

 

Prehrana

Ptice se glede prehrane lahko zelo razlikujejo med seboj, saj nekatere jedo izključno rastlinsko, druge mešano, spet tretje pa samo živalsko hrano. Večina ptic v naših domovih je rastlinojedih in to semenojedih, nekaj malega je sadjejedih ali pa žužkojedih. Pri pticah se izogibamo preslane, pekoče in začinjene hrane.

  • kanarčki: različna semena, najboljše že pripravljena mešanica semen za kanarčke, sveža in oprana zelenjava in sadje, mineralno vitaminski dodatki, ter veliko sveže vode, sipina kost za brušenje kljuna in kot vir kalcija
  • papige skobčevke: semenska mešanica za papige skobčevke, sadje in zelenjava, vitaminsko mineralni dodatki, sipina kost, bar v klasju
  • večje papige: podobna hrana kot za male papige, vendar obogatena s sončničnimi in bučnimi semeni, arašidi, veliko sadja in zelenjave in vitaminsko mineralni dodatki ter sveža voda. Papigam damo tudi veje sadnega drevja, katere z veseljem klestijo in obirajo
  • eksotične ptice: semenska mešanica ter sadje in zelenjava

 

Razmnoževanje

Ptice nesejo in valijo jajca, za kar jim moramo pripraviti določene pogoje s katerimi kar najbolje posnemamo naravo. To je pravilno okolje, prehrana, toplota in svetloba.

Lažji za vzgojo so kanarčki, papige skobčevke in nimfe ter določene eksotične ptice (avstralske zebrice, japonski galebčki).

Kanarčki

Parček mora biti sam v kletki v katero se namesti gnezdo in material, s katerim ga samica obloži. Vanj znese 4-6 jajc, iz katerih se po 13 dneh izvalijo goli in slepi mladiči. Starša jih hranita z bogato (jajčno) hrano, ki jo ponudimo ob osnovni hrani. Mladiči se osamosvojijo po 4 tednih, spol mladičev pa se lahko loči po zunanjih telesnih znaki.

Papige skobčevke

Lažje se razmnožujejo v skupinah po več parov, kjer gnezdijo v lesenih zabojčkih, v katerih v vdolbinico na golih tleh samica znese 4-8 belih jajc. Po 18 dneh se izvalijo goli in slepi mladiči, ki se osamosvojijo po 5 tednih. Samec in samica se razlikujeta po barvi voščenke (nosu). Samec ima modro barvo, samica pa belo rjavo.

Nimfe

Lahko je par posebej ali pa je skupaj nekaj parov. Gnezdijo v leseni škatli nastlani z žagovino, kamor samica znese 4-6 belih jajc in po 18 dneh se izvalijo goli in slepi mladiči. Samec in samica se po zunanjih znakih težko ločita, opazimo pa lahko, da ima samec bolj rdeča lica.

Agapornisi

V lesenem zabojčku samica znese 4-6 jajc iz katerih se po 23 dneh izvalijo goli in slepi mladiči. Samec in samica se po zunanjih znakih ne razlikujeta.

Bolezni

Ob nakupu moramo biti pozorni na splošne bolezenske znake, kot so:

  • našopirjenost
  • driska (umazano perje okrog kloake)
  • izcedek iz oči in nosu
  • kihanje
  • apatičnost
Najpogostejše bolezenske spremembe pri pticah so:
  • Prehlad: ptica je našopirjena, kiha, ima izcedek iz nosu, neha jesti. Vzrok je navadno prepih ali prehitre temperaturne spremembe. Podobne spremembe skupaj z drisko se lahko pojavijo tudi pri infekcijski bolezni Klamidioza ali Psitakoza, ki sta nevarni tudi za ljudi.
  • Driska: ptica je našopirjena, ima umazano perje okrog kloake, na dnu kletke so tekoči iztrebki. Vzrok je lahko pokvarjena hrana ali pa bakterijska infekcija.
  • Bruhanje: pojavlja se predvsem pri skobčevkah zaradi pomanjkanja joda v prehrani. Ptica bruha, je našopirjena, je ves čas pri posodi s hrano vendar hujša, neha govoriti in ima drisko. Na koncu, če se ne zdravi, zaradi shiranosti pogine.
  • Gobaste spremembe okrog kljuna pri skobčevkah: garjavost.
  • Tumorji: pri pticah so zelo pogosti v trebušni votlini.

Pri prvih znakih bolezni ptico ogrejemo z lučjo, ki jo namestimo ob kletko, zamenjamo hrano in vodo ter se odločimo za obisk pri veterinarju specialistu.