Nasveti za glodalce

Splošno o glodalcih

So največji rod sesalcev s preko 1700 vrstami, razširjeni so po vsem svetu, razen v morju. Njihova posebnost je po en par upognjenih glodalcev (sekalcev) v vsaki čeljusti, ki stalno rastejo, zato si jih morajo vse življenje brusiti. Prehranjujejo se predvsem z rastlinsko hrano, zato imajo dolgo črevo in veliko slepo črevo. Čutila so dobro razvita zlasti sluh in voh. Življenjska doba je dokaj kratka, pri malih glodalcih do 1.5 let, pri ježevcih do 18 let, so pa zato izredno plodni.

Glavni predstavniki v naših domovih so:

  • pritlikavi kunec
  • morski prašiček
  • hrček
  • mongolski skakač
  • činčila
  • miška
  • podgana
  • degu

 

Nastanitev

Najprimernejša je kletka, ki naj bo primerne velikosti. Dodatki v kletki so odvisni od vrste živali. Kunci ne potrebujejo poleg nastilja iz žagovine in sena posebnih dodatkov, medtem ko hrčki rabijo skrivališča v obliki gnezd, hišic in cevi ter kolesa za tekanje. Tudi morski prašički, puščavski skakači, miši in podgane potrebujejo hiške za skrivanje, veverice pa rabijo veje za plezanje in gnezdo za spanje.

Kletka naj bo v mirnem delu stanovanja, zaščitena pred prepihom in direktno sončno svetlobo ter primerno temperirana.

Nekateri glodalci (miši, skakači, morski prašički) lahko živijo v skupinah, medtem ko so drugi (hrček) samotarji. Da se pri glodalcih v skupini izognemo nezaželjenim mladičem, moramo samce kastrirati oziroma samice sterilizirati. Kastrirani samci kunca tudi ne urinirajo (markirajo) po stanovanju. Ko glodalce spuščamo po stanovanju pazimo, da ne grizejo električnih kablov ali strupenih rastlin. Hrčki se lahko tudi skrijejo v špranje, kjer jih težko dobimo ven.

 

Prehrana

Poleg razmnoževanja je prehranjevanje glavno vodilo v življenju vsake živali, zato moramo prehrani nameniti posebno pozornost. Glede na hrano, ki jo uživajo delimo glodalce v dve skupini:

  • rastlinojedi – rastlinojedi v ožjem pomenu besede, večinoma se hranijo s svežimi sočnimi deli rastlin, ki so bogati s celulozo (morski prašički)
  • zrnojedi – hranijose predvsem z zrnjem in plodovi, ki so bolj hranilni kot celulozni deli rastlin (hrčki, polhi)

Osnova pri hranjenju je sveža voda ter seno, potem pa lahko kupimo že pripravljeno hrano v vrečkah za posamezne vrste glodalcev. Dodajamo seveda tudi veliko svežega in opranega sadja in zelenjave. Občasno dodajamo tudi vitaminsko-mineralne dodatke v vodo za pitje in dodatke ob katerih si glodalci lahko brusijo zobe (mineralni kamni, veje…)

Razmnoževanje in življenjska doba

Za vse glodalce je značilna zgodnja spolna zrelost in zelo aktivno razmnoževanje, kar jim zaradi kratke življenjske dobe in veliko sovražnikov v naravi, omogoči preživetje.

Hrček
  • Spolna zrelost: po 8 tednih starosti
  • Brejost samičke: 21 dni
  • Mladički: povprečno se skoti od 3 do 6 mladičev, ki sesajo 3 tedne
  • Življenjska doba: 2 do 3 leta
Bela miš
  • Spolna zrelost: pri starosti 35 dni
  • Brejost samičke: 18 do 21 dni
  • Mladički: povprečno se skoti od 4 do 7 mladičev
  • Življenjska doba: 1 do 2 leti
Morski prašiček
  • Spolna zrelost: pri starosti 55 do 70 dni, samica pa se lahko pari vsakih 16 dni
  • Brejost samičke: 66 do 68 dni
  • Mladički: povprečno se skoti od 2 do 6 mladičev; mladiči so popolnoma razviti in se osamosvojijo po 5 dneh
  • Življenjska doba: 6 do 8 let
Pritlikavi kunec
  • Spolna zrelost: pri 4 mesecih starosti
  • Brejost samičke: 31 dni
  • Mladički: povprečno se skoti 4 do 8, tudi do 12 mladičev, ki sesajo 30 do 45 dni
  • Življenjska doba: 6 do 8 let
Činčila
  • Spolna zrelost: pri 8 do 10 tednov starosti
  • Brejost samičke: 105 do 115 dni
  • Mladički: povprečno se skoti od 2 do 5 mladičev
  • Življenjska doba: do 10 let
Mongolski skakač
  • Spolna zrelost: pri starosti 65 do 85 dni
  • Brejost samičke: 24 dni
  • Mladički: povprečno se skoti 5 mladičev
  • Življenjska doba: do 2 leti
Bolezni
  • Prirojene bolezni: napačna in prekomerna rast zob, živali začnejo težko jesti, se slinijo in hujšajo
  • Infekcijske bolezni: pasterelozne infekcije, ki povzročajo pljučnice s težkim dihanjem, izcedek iz nosu in oči, kihanje… Prehlad zaradi prepiha ali hitre spremembe temperature
  • Prehranske bolezni: pomanjkanje vitaminov in mineralov, zaprtje, driska…
  • Parazitarne bolezni: črevesni zajedavci povzročajo drisko in hujšanje, zunanji zajedavci, tekuti, pršice, garje, ki so pogosti predvsem pri kuncih v ušesih lahko tudi po telesu, žival stresa z glavo ali pa se praska
  • Zavijanje glave postrani pri kuncu: zajedavci na možganih
  • Petni žulji: kunci se prestopajo.

Ob pojavu bolezenskih znakov je najboljše žival čim prej odnesti k veterinarju specialistu, saj so glodalci precej občutljivi na razna bolezenska stanja, tako da pri neprimerni oskrbi ali nezdravljenju bolezni, lahko pride do hitrega pogina.

Bubini nasveti za glodalce:

Sterilizacija/kastracija malih glodalcev in kuncev
Podgane, hrčki, morski prašički, kunci, deguji in činčile so vedno bolj pogosti kot domači ljubljenčki, ki živijo v sožitju s človekom.
Zaradi kratke življenjske dobe (2-3 leta) se pri zares majhnih sesalcih kot so miške, skakači, hrčki in podgane le redko odločimo za sterilizacijo/ kastracijo. Pri teh živalih je priporočljiva v primerih, ko živali različnih spolov bivajo skupaj, da preprečimo preveliko število mladičkov in parjenje v sorodstvu.
Morski prašički (5-7 let), kunci (8-12 let), činčile (12-20 let) in deguji (6-8 let) imajo daljšo življenjsko dobo. S kastracijo/sterilizacijo se lahko še podaljša, saj lahko preprečimo pojav nekaterih bolezni in agresivno vedenje.
Pri činčilah in degujih se priporoča kastracija samcev, če živi skupaj več živali različnih spolov. Činčile, deguji in morski prašički so živali, ki imajo dobro razvite družabne odnose. To pomeni, da je za njihovo dobro počutje in zdravje primerno imeti vsaj dve živali iste vrste skupaj.
Pri kuncih opažamo, da imajo radi družbo tudi drugih živalskih vrst kot so mačke in psi. Pri njih in morskih prašičkih se pojavlja zaradi nenehnih gonitev in genetike vedno več hormonskih motenj. Vedno pogosteje se pojavljajo tumorji na modih, vnetne spremembe na jajčnikih in maternici ter tumorozne in celo rakaste spremembe na maternici in mlečnih žlezah. V takih primerih je kastracija/sterilizacija nujna.
Pri kuncih se s spolnim dozorevanjem lahko pojavi agresivno in destruktivno vedenje do okolice. Postanejo napadalni, brcajo, grizejo, renčijo in uničujejo predmete z grizenjem in žvečenjem. Pogosto tudi urinirajo in špricajo urin na različnih mestih. Samičke so pogosto bolj agresivne. Po kastraciji/sterilizaciji se umirijo in lažje naučijo uporabljati stranišča.
Za razliko od psov in mačk glodavcev in kuncev pred splošno anestezijo ne postimo. Zaradi anatomske sestave prebavil morajo neprestano jesti. Zato je zelo pomembno, da ima ljubljenček v transporterju ali kletki, ko se ga pripelje na poseg, vodo in hrano.
Če ste še vedno v dvomih kako se odločiti, vam v naši ambulanti z veseljem ustrezno in strokovno svetujemo.

avtor: Karin Kališnik dr.vet.med.